Zaenkrat je to, o čem teče beseda, ko fantje sedite za šankom (ali kjerkoli že), za nas še vedno velika skrivnost (se priporočamo za kakšen namig!). "Jaz poznam ful tipov, ki čisto noter padejo v svoje zadeve, pa naj bo to športanje, muska ali karkoli že. Saj ne, da punce nimamo obstranskih dejavnosti, ki nam izpopolnjujejo življenje, ampak me veliko težje odklopimo. Tudi ko kofetkamo ali hodimo v hrib ali karkoli že, možgani še vedno delajo, še vedno razmišljamo o več stvareh hkrati. To je ta naš jebeni multitasking," mi je danes rekla prijateljica.
In potem sem razmišljala, ali ima prav. Zjutraj se vozim v službo, ko je na semaforju rdeča luč šarim po telefonu, odpisujem na še neodgovorjene esemese in mislim ... nanj. Med službo tipkam članke, odgovarjam na maile, čekiram facebook in mislim ... nanj. Po službi grem z Lidi in Petro na sprehod okoli Kamnika, poslušam njune probleme, govorim o svojih, se smejem, včasih zavzdihnem in mislim ... nanj. Zvečer se usedem pred TV, z enim očesom gledam film, v eni roki držim skodelico vročega čaja, z drugo tipkam današnji blog in mislim ... nanj. Čeprav vem, da je to popoln nesmisel. A ne znam odklopiti. Preprosto ne znam.
To je ta naš jebeni multitasking. Podpišem!
Do konca še: 133 dni, 134 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar