206. dan: Zatišje pred viharjem

Vdihavam še poslednje trenutke tega dopusta, ki je bil v marsičem tako poseben. Nič več ni, kot je bilo pred njim, in ko pridem domov me čaka kar nekaj pojasnjevanja in pogovorov, ki se jih prav nič ne veselim. Nisem sicer prepričana, če sem kaj od tega komurkoli res dolžna, ampak danes se s tem še ne bom obremenjevala.

Zadnji večer letošnjih počitnic bom samo hvaležna. Za vsako sekundo, preživeto tukaj. Za vsak pogled na morje, za vsak šum valovanja. Za osebo, zaradi katere sem prvič v življenju poiskusila škampe in naročila morsko pico. Po res dolgem času, morda celo prvič, nekdo vzbuja takšne občutke v meni. Da sem tako prestrašena in tako polna življenja hkrati. "Vse bo okej," mi je rekel. In jaz sem se odločila, da mu verjamem.

Do konca še: 159 dni, 159 nalog. Se beremo jutri.