Kava (beri: pivo) na poti, dobra glasba, družba, ki tolaži. To sva potrebovala. Oba. In tisto otroško brezskrbnost, ko sva se kot dva mulčka pojala po toboganih.
Lepo je vedeti, da te nekdo razume. Da deli s tabo vse občutke, negativne in pozitivne. Da ti ponudi roko, ko je najtežje. Da gre in si upa s tabo na tobogan življenja. Da vožnjo, ki je na trenutke nevarna, zna narediti zabavno. Ker ve. Ve, da je skupaj lažje biti sam.
Do konca še: 151 dni, 151 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar