99. dan: Mrk

Od kar sem pred nekaj dnevi doživela svoj prvi blogerski mrk, poslušam o tem, da pravzaprav to ni nič nenavadnega, ker je človeštvo v aprilu 2014 tako rekoč obsojeno na mrke. V noči z včeraj na danes smo baje imeli poseben Lunin mrk, ki se mu reče tudi krvavi mrk, danes sem doživela še elektronski mrk (pojasnilo spodaj). Zdi se, kot da me te tri črke v meni nič kaj ljubem vrstnem redu (beseda brez samoglasnikov je že sama po sebi nadvse turobna) zadnje dni zasledujejo kot kakšen črn ptič, k mi zmeri vse unič (prosto po bigfootih).

Po včerajšnji šoli teka, ki mi je v resnici nagnala kar precej strahu v kosti, sem se odločila, da se bom s tem soočila. Zato sem se po službi odpravila na bližnji stadion in naredila par krogov. Še ko sem hodila v fitnes, sem ugotovila, da veliko lažje in bolj učinkovito telovadim, če imam glasbeno spremljavo, zato je bil moj stari MP3 (podaril mi ga je še bivši fant, s katerim nisva skupaj že več kot štiri leta) moja redna družba. Do danes.

Nekje sredi drugega kroga je namreč izdihnil. Brez opozorila, brez slovesa. Samo mrknil je. In šel uživat v večna elektronska lovišča. "Pa dobro, saj si odslužil," nisem bila preveč jezna, a ga bom pogrešala. Že naslednja misel pa je bila: Kaj bom pa zdaj? Brez muske jaz ne morem! Zato sem se kar takoj usedla v avto in se odpeljala do prve trgovine z elektrotehniko in si nabavila novega. Potem sem se spomnila, da me tudi slušalke že lep čas spravljajo ob živce (non-stop so mi padale ven iz ušes). "Take za športat bi," sem rekla prijaznemu prodajalcu. Mimogrede sva rekla še eno o vremenu ("Je pa res zoprno, ker tako piha zunaj, ane?") in že je bil moj bančni račun oljašan za par deset evrov.

"Lej, imaš vsaj novo motivacijo za laufat," sem sama sebi prigovarjala, ker me je malo grizla vest, da sem za svoje finančno stanje ne tako majhen nakup opravila čisto spotoma. Potem mi je kapnilo, da mi je s starim MP3jem šlo tudi veliko skladb, saj sem si jih naložila še prek starega računalnika, ki je v elektornskih loviščih že par mesecev. Okej, ne bom se preveč sekirala, tako ali tako si moram svoj glasbeni nabor malo osvežiti. Že kar nekaj časa si namreč govorim, da si bom priskrbela nekaj novih (ali na novo odkritih) komadov pa kar odlašam in odlašam.

O tem, kako sem doma potem tri ure priklapljala novi MP3 na računalnik (na koncu sem ugotovila, da sem pozabila priklopiti tipko ON-OFF), pa raje ne bom. Ker bi mi bilo spet nerodno.

Do konca še: 266 dni, 267 nalog. Se beremo jutri.

P. S. Saj današnjo kolumno ste pa že poklikali, kajne? ;)