107. dan: Intervju

V svojem novinarskem življenju sem naredila že kar nekaj intervjujev, a še nikoli se nisem znašla na drugi strani "šanka". Torej, da v vlogi sprašujočega ne nastopam jaz, ampak neka druga oseba, ki čaka na mojo izjavo.

Ko sem preletela vprašanja, ki so mi jih poslali iz portala Privoščite.si, kjer pišejo o mojem projektu, sem dobila kar malo čuden občutek. Morda ravno zato, ker vem, kako potem poteka urejanje takšnega vprašalnika. "Ma ne, daj odgovori bolj strnjeno!" ali pa "Pa koga to briga, briši to ven!" in še kakšna podobna misel me je spreletela, ko sem za sabo brala svoje odgovore. Ni ajfonk, priznam, in od danes naprej bom na svoje intervjuvance gledala skozi nekoliko drugačne oči.

Sicer pa je danes krasen dan. Sama sebi se zdim že malo "čiv-čiv", kot bi se izrazila moja sestrica Monika, ker mi razpoloženje niha kot kakšni ... No, kot kakšni ženski. Ampak res sem tako polna energije, da na trenutke že ne vem več, kaj bi sama s sabo. Pride tak dan. Hvala bogu!

Morda pa ima to kaj opraviti s tem, da se jutri z mojimi tremi puncami odpravljamo na morje. Komaj čakam spremembo ozračja, morska klima je nekaj, kar bi si, če bi se dalo, dobesedno vbrizgavala v žilo. Veliko si obetam od tega vikenda: žur, čvek s prijateljicami, počitek, pa tudi trening. Tek ob morju, recimo? Hm, sliši se mikavno.

Za uverturo sem si danes privoščila urico plavanja z dobrim prijateljem, ki mi je polepšal že tako čudovit dan. Okej, zdaj sem pa že kičasta, tako da bom raje nehala.

Do konca še: 258 dni, 259 nalog. Se beremo jutri.