86. dan: Bi, pa (ne) bom!

Ah, fantje in vaš ego! Sem se že skoraj odločila, da bom zaradi vseh odzivov na včerajšnjo kolumno (s tistim zoprnim komentarjem vred) danes rekla še kakšno o tem, torej o odnosu moški-ženska, potem pa sem si nekje okoli poldneva premislila. Ker tole je pa že malce preveč.

Saj sem vesela vseh vaših komentarjev (tudi če ste malo ali včasih kar zelo kritični), ampak že včeraj zvečer je moj facebook skoraj ponorel in ko sem danes odprla še n-ti mail bralca, ki trdi, da je dec in to osamljen dec, ki rabi "prijateljico" kot sem jaz, se mi je pa ustavilo. Čisto po pravici - sem prej pričakovala, da bo kolumna o mami, ki je bila iz marsikaterega vidika zelo delikatna, dvignila več prahu kot pa par zlajnanih ugotovitev o tem, kako smo ženske z Venere in moški z Marsa.

Pa sem se zmotila. "Ja, kaj pa si pričakovala? Tisto o mami je bila tako občutljiva tema, da si ljudje niso upali dregati vate. Z ljubeznijo pa imamo slabe izkušnje vsi, seveda se jih veliko čuti poklicane, da ti povejo svoje mnenje," mi je rekla sodelavka, ko sem ji ob jutranji kavi pravila o omenjenih mailih, kar jo je pošteno nasmejalo. "Pa kaj se zdaj pritožuješ, no, ti si že cela zvezda," je uživala v špikanju. Haha, res smešno. NOT! 

Pa saj ne gre zato, da sem zdaj jezna, ker si je nekdo vzel čas in mi pisal, ampak sem se pa zamislila, da sem s to kolumno v svet poslala malce napačno sliko o sebi. Namenoma sem se izognila temu, da bi v sestavku opisovala svojo trenutno ljubezensko situacijo. Prvič, ker je zapletena. In drugič, ker vem, da vpletenim to ne bi bilo všeč. Ampak - da slučajno ne bo nesporazuma - z naslovom 'Desci, kje ste?' nisem mislila dobesedno. :) Se bom morala naučiti, da preveč izzivalni naslovi tudi niso okej.

Nekdo drug mi je opisal svojo ljubezensko zgodbo, ki se na žalost ni dobro iztekla. Za to, kot pravi, naj bi bil kriv vpliv kolegic, s katerimi je ona hodila "po raznih fensi pijačkah v Ljubljani" (o katerih, dodaja, tudi jaz pišem v blogu) ? pa na skupinske telovadbe in fitnes. Dragi anonimnež, tebe in tvojega bivšega dekleta resda ne poznam, ampak vsaka zgodba ima dve plati, kajne? In dvomim, da bi se nek dolgoletni odnos lahko končal samo zato, ker si je tvoja punca našla družbo. Če pa že, potem pa morda to, kar sta imela, ni bilo enako temu, kar si ti mislil, da imata. Ali pa je samo ona brez hrbtenice. Ne vem. Ugibam. In ko si ugotovil, da imam tudi jaz tako fensi družbo ... No, nimam je. V mojem življenju je veliko znancev in znank in zelo malo iskrenih, pravih prijateljic. In te zagotovo niso fensi. Pa zelo redko smo v Ljubljani, ko že ravno omenjaš. ;)

Saj vem, sitna sem. Zato pa danes raje nič odzivov, da ne bom še bolj, okej? ;) Si grem zbistrit svojo sitno glavo na svež zrak, preden me ujame dež.

Do konca še: 279 dni, 279 nalog. Se beremo jutri.

P. S. A nisem na začetku napisala, da sem si premislila in da danes ne bom o odnosu moški-ženska? Ups. :)