Tudi sicer je danes odličen dan. Tako odličen, da se mi na to ni treba več niti opominjati. Pri zajtrku smo se odločile, da smo v tem koncu Slovenije tako malokrat, da bi bilo škoda, če bi cel vikend preživele izključno v toplicah. Zato smo sklenile, da je idealen dan za odkrivanje prekmurskih naravnih lepot. Hiter pogled na splet je razkril, da se nam splača pogledati Bukovniško jezero in obiskati mlinarja na Muri.
Sprehod okoli jezera, smo prebrale na medmrežju, je posebna izkušnja zaradi energetskih točk, ki se nahajajo na tem območju. Pa smo šle. In res smo kar prekipevale od veselja. Skrivale smo se za drevesi in uživale na zaledenelem snegu, ki je hrustal pod našimi nogami. "Mogoče je pa res kaj na tem? Na teh točkah, mislim," sem rekla, ko smo se nehale kot zmešane režati ... hm, ne vem več čemu. "Veš kaj, narava je sama po sebi ena ogromna energetska točka. Res si ne predstavljam, da bi svež zrak, prelep razgled in dobra družba lahko negativno vplivali na človeka," je odvrnila Lidija. Podpišem!
Pot nas je vodila še do vasi Ižakovci, nedaleč od Beltincev. Saj poznate tisto legendarno pesem Mlinar na Muri? No, to. Reka je namreč v bližini te vasi naredila naravni otok, na kateri stoji star mlin. Domačini so ga poimenovali kar Otok ljubezni. Oh, kako pocukrano. Ampak, ženske pač, hočeš nočeš, padamo na to. In ko smo prisopihale do table z napisom MOST NA OTOK LJUBEZNI smo kar vse po vrsti zavzdihnile. "Zdajle bi se pa prileglo, da bi imela vsaka enega srčka s sabo," je rekla ena od nas treh. "Jaz ga ne rabim. Imam dva že tukaj," je rekla Urša in naju objela. Moram še kaj dodati?
Do konca še: 340 dni, 340 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar