49. dan: Vonj po pomladi

Ste opazili nov izgled mojega bloga? Jutri se bo vendarle zgodil tisti veseli dan ali objavljena bo Majina prva kolumna in želela sem si, da bi se zunanji videz bloga in kolumne vsaj približno skladal (tako kot se bo skladala tudi njuna vsebina). Na pomoč mi je priskočila prijateljica Jasmina, s katero sva se kar nekaj popoldanskih uric poigravale z barvami in oblikami. Z rezultatom sem zadovoljna, če pa ste radovedni, kako bo vse skupaj izgledalo v časopisu, ne pozabite že zjutraj zaviti v trafiko po svoj izvod Slovenskih novic. ;)

Današnji dan je tudi sicer minil v znamenju harmonije. Blog je našel svojo vez s kolumno, moje počutje pa se je povsem uskladilo z vremenom. Sončni žarki očitno niso posijali le na moj domači Kamnik, segali so globlje, vse do moje duše. 

Že od nekdaj obožujem pomlad. Ne le zato, ker prinese višje temperature in več sonca. Predvsem imam rada to energijo v zraku, ko vse mrgoli od prebujenja. In ko sem danes med tekom po polju naletela na šopek marjetic, sem se nasmehnila sama pri sebi: "To je začetek znotraj začetka." Dovolj je bilo dvoma. Skrajni čas je, da začnem verjeti v svoje prebujenje, ki prinaša pozitivne spremembe.

In ko smo že ravno pri tem: čeprav še vedno vztajam, da se s številkami ne želim pretirano obremenjevati, vsake toliko vendarle stopim na tehtnico. In danes me je pogled nanjo dodatno razvedril: minus pet.

Lepo je, ko človek žanje sadove svojega dela. Lepo je, ko se dobro počutje odraža navzven. In lepo je, ko to opazijo tudi drugi. Pa se je vse skupaj šele dobro začelo.

Do konca še: 316 dni, 316 nalog. Se beremo jutri.