sreda, 5. februar 2014

29. dan: Bivši ljudje

Tisti, ki vsaj enkrat dnevno pokukate na svetovno medmrežje, ste zagotovo opazili novo spletno evforijo - filmček, ki prikazuje trenutke iz življenja posameznika, ki se je začelo (gledano z virtualnega stališča) z odprtjem profila na facebooku. Svojega posnetka sicer nisem objavila, sem si ga pa ogledala. In, roko na srce, tale gospod Zuckerberg zna pritisniti na pravi gumb. Očitno je ugotovil, da smo ljudje po naravi precej nostalgični in to hitro izkoristil v svoj prid. Naše najbolj všečkane fotografije in objave je pospremil z nežno melodijo in, glej ga, zlomka, mi smo takoj prijeli za vabo.

Pa vam ne zamerim, ker tudi sama spadam mednje. Čeprav v osnovi ne maram stvari, ki so narejene po kalupu, moram priznati, da sem uživala v pregledu fotografij od mojega virtualnega rojstva do danes. Ob nekaterih fotografijah mi je zatrepetalo srce. Vsi lepi spomini in vsi ti - bivši ljudje. Za trenutek sem se vdala znani melanholiji, ki me je mučila še do nedavnega in ki je bila eden od razlogov, da danes sploh berete te vrstice - torej, da sem sploh odprla blog.

V zadnjih nekaj letih, ko se je zagotovo pokazalo, kdo mi zares stoji ob strani, kdo je zares moj prijatelj in komu sem v resnici pomembna, sem ugotovila, da je lažje in bolj udobno pomilovati sam sebe in se spraševati, zakaj nekomu ne pomenim tega, kar on ali ona meni. A nekje se mora to nehati. In ko se mi je danes ob nekih podobah spet naredil cmok v grlu, sem si rekla: "Maja, ne teži. Dvigni rito in naredi nekaj zase. Bo stokrat bolje!" In sem - danes kar doma razgrnila svojo novo blazino za vadbo in začela delati trebušnjake. 

Skrajni čas je že namreč, da izpolnim obljubo - deset trebušnjakov za vsakega, ki je delil tole objavo. Tako da, dragih mojih štirinajst, brez skrbi, nisem pozabila. Ne da bi vedeli za to, ste bili danes moja najboljša motivacija. Rezultat je kar obetaven: naredila sem jih 100 (sicer s premori), tako da mi ne manjka več toliko. Ko bo nastopil dan D, boste pa itak obveščeni. Morda se celo vržem po gospodu Zuckerbergu in o tem naredim kratek filmček. ;)

Nekoč sem nekje prebrala: Ne objokuj ljudi, ki so tvoja preteklost. Obstaja razlog, da jih ni v tvoji sedanjosti.

Do konca še: 336 dni, 336 nalog. Se beremo jutri.

3 komentarji:

  1. Mi nagaja comp in sploh ne morem objavlajti na fb torej ti pišem tu... komaj sem že čakala, kdaj pričneš, ker sem rekla, da bom, ko boš ti trebušnjakala, bom tudi jaz hehe evo danes začnem, si moj kickoff :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Evo sem :D jaz imam jutranje, hvala za vzpodbudo ... zdaj pa tkole naprej, skoz hihi

    OdgovoriIzbriši
  3. Hehe, carica. Super, pol bova pa kamot kdaj skupi. Mimgrede, jst sm se lih včer z mojo Lidijo zmenila, da bova vsaj enkrat tedensko hodile plavat v Zuim. Je že klicala tja in so ji povedal termine. Prvič greva v soboto ob 7ih zutri. Če se boš kdaj hotla prdružt, sam rec. :)

    OdgovoriIzbriši