Tale zapis nastaja na ležalniku v Moravskih Toplicah. Ko sem šefu povedala, kam grem na dopust (samo za vikend), me je zbodel, češ kako se gre lahko tako mlada punca namakat v toplice. Ja, včasih se obnašam kot penzioner. In priznam, da mi to kdaj pa kdaj celo zelo paše.
Sproščenega vikenda s prijateljicami sem se iskreno veselila že kar nekaj časa, to je od konca novembra, ko smo rezervirale termin. A bolj ko se je bližal današnji petek, manj časa za to sem imela. Norišnica v službi, vsakodnevni opravki, pisanje bloga. In kot sem ugotovila danes zjutraj, pri mojih puncah ni bilo nič drugače.
Ne vem, katera je bila bolj raztreščena od druge, ko smo okoli sedmih odrinile od doma. Okej, najbrž spet zmagam jaz, ker sem (v slogu izgubljenega ključka) spakirala vse - razen voucherja za apartma! Hvalabogu (vsaj v takšnih primerih), da živimo v 21. stoletju, ko se praktično vse lahko uredi prek telefona, računalnika in faxa.
Bučno dopoldne, ki smo ga večino preživele na poti (v avtu smo navile glasbo iz naših srednješolskih dni in zraven prepevale kot zmešane), je zamenjalo mirno in sproščujoče popoldne. In šele zdaj me je prešinilo, kako mi je pravzaprav luštno. Kolikokrat človek lahko pobegne stran od vsakodnevne rutine? Kolikokrat navaden delavnik zamenja nora vožnja s prijateljicami? Kolikokrat si na pusto in sivo popoldne privoščiš razvajanje v vodnih mehurčkih? In nenazadnje, kolikokrat svojo rekreacijo lahko popestriš z intenzivnim plavanjem v bazenu in potem o tem napišeš blog? :)
Vsi nujno potrebujemo občasne pobege iz našega vsakdana, a zato ni treba odpotovati v daljne in eksotične dežele. Tudi mala Slovenija ponuja ogromno. In ko se to zgodi, je te trenutke treba maksimalno izkoristiti. Ker so pač redki.
Do konca še: 341 dni, 341 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar