Danes bi vam lahko zamolčala veliko stvari. Recimo to, da sem včeraj zvečer na koncertu spila pivo preveč. Ali dva ali tri. Da sem mojemu dragemu očitno govorila neumnosti, ki se jih ne spomnim. On pač, ker se mi že cel dan nagajivo nasmiha, pa za nič na svetu noče povedati, zakaj. Da sva si ob polnoči privoščila daleč najbolj "zdravo" večerjo na svetu - ogromen hamburger z ocvrtim krompirčkom! Da sem bila danes v pižami do treh popoldne. Vmes sem iz postelje vstala samo toliko, da sem pojedla kosilo, ki so ga seveda skuhali drugi.V glavi mi že cel dan ding-donga in zato vam je verjetno jasno, da sem se zelo, zelo, zelo težko spravila migat. Celo težje kot tisto nedeljo, ko sem cel dan delala. A ob treh sem se odločila, da je dovolj obupavanja in jamranja. Blog sem vendarle odprla ravno zaradi takšnih dni! Ko se smilim sama sebi in najdem tisoč razlogov, zakaj bi sončen dan preživela v postelji. "Dovolj je tega, obljubila si bralcem, predvsem pa si obljubila sebi!" sem se nekako poskusila motivirati. Še zdaj mi ni povsem jasno, kako se mi je iz pižame le uspelo preobleči v pajkice in anorak, se usesti v avto in se odpeljati do Stahovice, kjer je izhodiščna točka za Primoža.
Hodila sem seveda počasneje kot ponavadi. Približno uro kasneje sem olajšano zavzdihnila. Uspelo je, vendarle je uspelo! Nagrada - topel čaj z medom v majhni planinski koči - je pa itak nekaj najslajšega, kar človek lahko doživi. Še vedno sem utrujena, a zdaj vsaj z zadovoljnim izrazom na obrazu. Vse se da, če se hoče. Kot rečeno, danes bi vam lahko zamolčala veliko stvari. Pa jih nisem. Ker sem vam prvi dan obljubila, da bom pristna.
Do konca še: 326 dni, 326 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar