Zapise sem do zdaj vedno objavljala zvečer, morda kdaj izjemoma v popoldanskih urah. Danes pa sem se odločila, da se vam oglasim že zjutraj. Preprosto zato, ker sem imela idealen začetek dneva.
Zbudila sem se na blazini v baldehinu, za dobro jutro me je po obrazu požgečkal žarek sonca. Ko sem dojela, kje sem, sem se nasmehnila sama sebi. Končno sem se zbudila spočita! Odlično!
Vstala sem pred vsemi ostalimi. Obala je bila še prazna, majhni valovi so nežno butali v skale. Temperatura je bila ravno pravšnja, zato sem se odločila za tek. Takšen - jutranji in ob morju ima poseben čar, kajne? :)
Ko sem se vrnila s precej dolge ture okoli Novigrada, so se tudi ostali počasi prikobacali iz postelj. Eva čeblja in se mi nežno stisne v naročje. Njena mamica medtem peče palačinke. In domača slivova marmelada. Na mizi me čaka knjiga, topel poletni dan pa na to, da ga izkoristim.
Mislim, da se ne bo zgodilo nič posebno razburljivega. Če pa, vam povem jutri, nič bat. Zdaj pa grem polnit baterije. Dober dan!
Do konca še: 195 dni, 195 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar