Danes sem se potepala po Dolenjski. Obiskala sem majhno kmetijo, kakšnih 15 kilometrov iz Novega mesta. Visoko v hribih. Kjer sem se - težki zgodbi navkljub - nadihala svežega zraka. Se oddahnila od vse navlake v dolini. "Ajde, punčke, ajde," je ponavljal, one pa so mu sledile. Šestnajst krav in prav toliko koz. Pa par kokoši in petelin na vrhu gnoja. Živi za to kmetijo. Živi za tistih par hektarjev površine in za tistih nekaj glav živine. Obožuje te svoje "punčke", to se mu vidi na daleč. In ko je na robu solz pripovedoval svojo žalostinko, se me je dotaknilo. Zato bo članek dober. Ta preskok rabim. Da začutim. Potem besede stečejo. Same od sebe. Kakšno uro kasneje sem se dobila z nekim drugim kmetom. Mladim, simpatičnim. Dobila sva se na pašniku, kjer mu je neko noč, še nedolgo nazaj, izginila kobila. Ukradli so mu jo cigani, živeči v bližnjem naselju. Ubogo žival so najprej trpinčili, jo brutalno umorili, nato pa - pojedli! Ampak njim ne bo nič. Ker se bodo takoj sklicevali na nestrpnost. Kmetu iz prve zgodbe bi rušili tistih par starih objektov na njegovi kmetiji, ki jo z vso ljubeznijo obdeluje že leta. Morilcem kobile, ki živijo na črno že od pamtiveka, delajo nič (vsaj nič legalnega), pa inšpektor niti blizu ne pride. Ker se jim ne upa?! Dvojna merila me ubijajo. Jezim se, kolnem in cepetam, kadar slišim zgodbe, kot sem jih danes.
A, roko na srce, tudi jaz nisem nedolžna. Se spomnite moje Tine Maze in njenega slovitega modrčka z napisom NOT YOUR BUSINESS? To je bila ena njenih bolj simpatičnih potez. Glasno sem pozdravljala to gesto: "Prav ima. Naj se vsak briga zase, pa bo imel dosti dela!" Včeraj sem naredila napako. Točno to - vtaknila sem nos tja, kamor ne bi smela. Sicer v dobri veri, da bom tako zaščitila nekoga, za katerega sem bila prepričana, da je moj prijatelj, ki mu lahko zaupam. A to ni pomembno. Na koncu sem jokala jaz. In prav mi je.
No, v resnici pa prijatelja ne moreš izgubiti. Lahko samo spoznaš, kdo je pravi in kdo to sploh nikoli ni bil.
Ah, čakam, da se še malo shladi. Potem grem laufat. Potem grem odklopit.
Do konca še: 210 dni, 210 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar