145. dan: Nekoga moraš imeti rad

... pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine.
(Ivan Minatti)

1. Zajtrk v postelji
Ki ga nisem nikomur pripravila že mesece. Danes pa. Ker nekoga moraš imeti rad. Sploh če ta nekdo potrebuje čutečo dlan, prijateljski pogled, nežno gesto.

2. Pozdrav male koze
Nekje ob potoku Čerinščica, na poti proti bolnici Franji. Prijetno je bilo pokramljati z njo.

3. Več kot razmigovanje
Že pred vstopom v partizansko bolnico, so na ta sveti kraj za slovenski narod opozarjale table. "A tukaj so nosili ranjence?!" sem mu rekla, medtem ko sem sopihala po stopnicah, narejenih čez skalnate grebene. "Jaz že sama sebe težko nesem," sem se nasmehnila. Manj za šalo, bolj za res. Se Slovenci sploh zavedamo, kako ponosni smo lahko na svoje prednike?

4. Sveti kraj
Še enkrat: se Slovenci sploh zavedamo, kako ponosni smo lahko na svoje prednike? Kje smo izgubili to enotnost in iskreno povezanost?

5. Izjemne
Kaj vse zmoremo predstavnice nežnejšega spola, so že veliko pred nami dokazale pogumne borke. Pa saj to, kako izjemne smo lahko ženske, sem povedala že včeraj, a ne? Na poti domov sem razmišljala, zakaj, za vraga, po dr. Franji in njenem življenju še ni posnet noben celovečerec. Filmarji, kje ste? To bi bila zagotovo (in upravičeno) uspešnica!

6. Poklicna deformacija
Da pisalni stroji v meni vzbudijo posebne občutke, najbrž - glede na moj poklic - niti ni čudno. Tega, z zgodovinsko vrednostjo, razstavljenega v eni od barak v Partizanski bolnici Franji, pa sem morala ujeti v svoj objektiv.

7. Njam, njam.
Gobovo juho obožujem že od nekdaj. Če je ta še lično postrežena v hrastovi senčki na vrtu simpatičnega gostišča in če jo lahko delim s posebno osebo, pa je njen okus že skoraj magičen.

8. Nostalgija
Bela kava pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem pri Poljanah. In ob njej obujanje spominov na srednješolskih dni. Visoška kronika, ki je bila tudi del obveznega čtiva na moji maturi (ah, kje je že to?!), je še vedno ena mojih najljubših knjig. Pa Cvetje v jeseni ... Ah, cvetje v jeseni.

9. Pika na i

Da je to ena lepših nedelj v zadnjem času, je poskrbela še moja Urška, ki mi je poslala prispevek za rubriko Druga perspektiva. Objavljen bo jutri. Hvala. Rada te imam!

Do konca še: 220 dni, 220 nalog. Se beremo jutri.