Danes se počutim kot Superwoman. Nič kaj skromna oznaka, vem. Ampak je res: po prav nič nedolžnem večeru z mojimi sončki iz Hrvaške (ja, mi pač ne znamo kmalu domov, sploh pa, če je v igri tudi "šli"), bi po vseh pravilih morala biti povožena. V resnici pa sem bila okoli osmih že v službi, vse članke sem oddelala presenetljivo hitro, se vrnila domov in povrhu vsega še prvič preizkusila mojo strupeno zeleno Adidasovo tekakško majico (čist je huda, ane?!:)). No, pri teku, priznam, se je malo poznalo: tempo ni bil kaj prida, ampak odlaufala sem. Pridna!
Upam, da bo vsaj približno takšno počutje tudi jutri zjutraj - čez pol ure se nam namreč začne službeni piknik, ki se, bojim, tudi ne bo prav kmalu zaključil. Ta teden je res nor: ogromno dela in ogromno - žura. Kaj čmo, takle mamo! :)
"A ti potem prideš popoldne?" sem med čik pavzo (na katerih sodelujem s kavo in brez cigarete) vprašala sodelavca, ki je malo pred tem razlagal, da z ženo prav danes praznujeta deseto obletnico poroke. Pa jo je zato - kar sredi delavnika - obiskal v službi in ji poklonil šopek. "Pridem, ja," je rekel. "Aha, zato tiste rože. Da se ji kar vnaprej opravičiš, ker te zvečer ne bo doma," sem ga špiknila. "Kaj si ji pa nesel? Za deseto obletnico so kakšne krizanteme že kar primerne!" ga je zbodel nekdo drug.
Seveda smo se samo hecali, potiho pa smo mu bili najbrž vsi po vrsti takšne zveze kar malce fouš. Rok je zagotovo čudovit očka (vsakič, ko se sprehodim mimo njegove mize, občudujem namizje na računalniškem zaslonu, ki ga krasijo njegove tri svetlolase hčerkice) in odličen mož (kdo še zna na tako romantičen način presnetititi ženo za obletnico poroke, pa še dvakrat jo bo peljal ven - najprej v toplice, nato pa še na Dunaj na koncert Rolling Stonesov). To je zame ta prav dec. Ne tisti, ki ima poleg žene še trideset ljubic. Ampak takšen, ki je po desetih letih zakona in trinajstih letih zveze še vedno zaljubljen. Takšen, ki se mu po vsem tem času še vedno iskrijo oči, ko govori o svoji ženski. Ja, to je zame dec. Superman pravzaprav. Sprašujem se: ali jih sploh še delajo?
Do konca še: 216 dni, 216 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar