Zadnji sestanek tik pred dekliščino, na katerem so se nam slučajno pridružili fantje, ki so imeli - fantovščino. Iz prtljažnika smo rešile ženina, on nas je v zameno peljal na pijačko. Jezni (predvsem pa ljubosumni) pogledi ostalih fantov. Sprava. Prihod k Martini. Ples po njenem vrtu. Smeh ob igricah. Še več smeha ob igricah. Orošene oči, ko je naša nevestica - tik preden smo odšle na teren - padla v objem svojih staršev. ... Vlakec po kamniški obvoznici ... Prihod na veselico v Medvodah ... "Oooopaaa!" ... Zataknjene ob šanku ... Še malo zataknjene ob šanku ... "Miran Rudan, mi imamo dekliščino!" ... Pop Design, ki so Martinina najljubša skupina, nas povabi na oder ... Seksi ples z njihovim kitaristom ... Samo za Martino odpojejo njeno najljubšo pesem - Zate ... Norenje na odru ... Norenje pod odrom ... Debata s kar enimi, da smo žalostni, ker gre Bosna domov ... Sedenje na traktorski prikolici ... Konec spomina. :)
Temu primerno danes ni bilo prav veliko od mene. Če me ne bi Ana že pred dnevi povabila na kosilo za njen rojstni dan, bi verjetno ostala v postelji do zdajle. Tako pa sem se prisilila in se skobacala izpod kovtra. Ni mi žal. Odlično družinsko popoldne je bilo. Glavobol je bil ob pogledu na tale dva obrazka pozabljen.
In, mimogrede, v atijevih očeh sem videla iskrico ponosa, ko je bral današnji članek v Slovenskih novicah. Ja, glavobol je bil ob tem dokončno pozabljen. Na telih dvajset vrstic na strani tri sem tudi sama ponosna. Tako zelo, da sem se, ko sem prišla domov, počutju navkljub spravila vsaj na en mini sprehod. Hvala, ker ste z mano!
Do konca še: 199 dni, 199 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar