287. dan: Za brezveze

Končno sem do konca pogledala film Mu pač ni do tebe. Kaj pa vem, za moj okus je precej hollywoodski. Morda zato, ker sem pričakovala samo in izključno bolečo resnico, ob koncu pa dobila pocukran hepi ending, značilen za ameriške filme. Nisem v obdobju, ko bi verjela v hepi endinge. Res ne.

Pravzaprav sem v obdobju, ko se mi zdi, da velike ljubezni obstajajo samo v črticah in ne v romanih. Torej so kratke in v življenju se ti jih lahko zgodi več, ne samo ena. Do romanov, dolgih in polnih romantike, sem skeptična. Intenzivna čustva zvodenijo. Slej ali prej. Tako me vsaj učijo izkušnje. Pa saj sem že enkrat ugotavljala, da je zares romantična samo tista ljubezen, ki ostane neizpolnjena.

Po krajšem teku - menda teden dni pred maratonom ne smem pretiravati in tega se kar pridno držim (vsaj nečesa) ;) - sem se spravila v kopalnico. Saj to storim vsak dan, a danes sem se vanjo dobesedno zaprla. Za tri ure. In sem prižgala svečke, si naredila kopel, namakala stopala, si na lase nanesla masko in se pošpricala s svojo novo, citiram z embalaže, "vlažilno meglico za po prhanju s karitejevim maslom". Ne, nimam pojma, kaj je karitejevo maslo in tudi besedne zveze "vlažilna meglica" ne razumem najbolje. Ampak diši pa za znoret. In sliši se kot pripomoček za razvajanje. Ker danes sem počela prav to. Razvajala sem se. Kar tako, za brezveze.

Za brezveze? No, pač. Brez posebnega razloga. Potem, ko sem se vsa gladka, dišeča in svetleča le spravila izpred ogledala, sem se oblekla v - trenirko. Nobenega zmenka, še pijačke s prijateljico ni na vidiku. Samo jafa piškoti in fuzbal. In jaz. Tudi takšni večeri morajo biti.

Do konca še: 78 dni, 79 nalog. Se beremo jutri.