280. dan: Začimbe

Saj ni čudno, da nam čas tako hitro beži. Bil je namreč eden tistih šprinterskih dni, ko sem se ob pol devetih skrušeno sesedla na posteljo, ker sem takrat šele - prišla domov. Po celem dnevu!

Vseeno sem od današnjega torka poskušala iztržiti njegov maksimum. In sem ga. Z drobnimi začimbami za srečo:
- pivo na sončku s pogledom na Piranski zaliv,
- smeh ob branju Lidijinega komentarja, da jo ta zapis bojda spominja na vic o dveh blondinkah,
- Matevž in Mare, ki sem se jima skoraj do solz nasmejala med pohodom na našega Primoža,
- radler s pogledom na nočni Kamnik.

Te sladke začimbice pa so spremljale tudi tiste, ki so celotnemu dnevu dale nekaj grenkega priokusa. Recimo ta, da sem polna pričakovanja - povsem v slogu današnjega dne - dobesedno šprintala s Primoža, da bi le ujela še nekaj trenutkov z njim, na cilju pa dočakala hladen tuš. No, je bil pa vsaj dober trening. Z Lidi, Matevžem in Maretom smo bili v dolini v manj kot pol ure, ker smo večino poti pretekli. In se ob tem še pošteno nasmejali. 

Ko se večer prevesi v noč, se telo umiri, možgani pa še vedno delajo. Takrat tudi mala razočaranja, ki sem jih pridelala čez dan, pridejo bolj do izraza. A jim ne bom dovolila, da pretehtajo. Ne več. Ker ni vredno. Na koncu dneva morajo šteti le lepe stvari. In tudi teh v tem torku ni manjkalo.

Lidi, Matevž in Mare, hvala, ker ste bili danes moja sladka začimba. ;)

Do konca še: 85 dni, 86 nalog. Se beremo jutri.