Ker se cenim, je eden bolj znanih reklamnih sloganov za neko kozmetično podjetje, ki se mi je vedno zdel preveč pocukran. A prav ta stavek mi je danes prišel na misel, ko sem se po celodnevnem čajčkanju le spravila iz postelje. "Tako ne gre več. Jutri grem v službo, vročina gor ali dol. Čisto preveč časa imam za razmišljanje, se mi bo še zmešalo," sem rekla moji Lidiji, ko sva se proti večeru dobili na "kriznem sestanku".
"Že zadnjič sem ti rekla: bolj moraš biti prepričana sama vase," je bil njen odgovor na moje javkanje. Prav ima: prav pomanjkanje samozavesti me je gnalo, da sem izzvala sobotni polom. Naredila sem napako, a nisem bila edina. "Super punca si z oblikovano vizijo in visokimi načeli, ki te bodo v življenju še daleč pripeljali. Marsikaj si že dosegla, marsikaj še boš. Tisti, ki te bo dobil, bo lahko srečen, da te ima. Če je pravi, bo v tebi videl to, kar vidim jaz. Če ne - škoda zanj. In tvoja edina napaka je, da sama nase ne gledaš skozi moje oči," mi je še rekla moja draga prijateljica.
Konec koncev si s tem, da ne verjamem (dovolj) vase, res delam neverjetno škodo. Pomilovanje samega sebe ne pelje nikamor. Pravzaprav je prav odbijajoče. Ljudje okoli tebe so mnogokrat odsev tistega, kar ti daješ in kažeš navzven. S tabo pogosto - morda celo nezavedno - ravnajo in te obravnavajo tako, kot ravnaš in se obravnavaš sam.
Ker se cenim, sem si rekla, ko sem se - zunaj se je že nočilo - obuvala v tekaške superge. Ker sem super punca, ki se vedno znova pobere iz pepela. Tudi tokrat se bom. Takoj, ko bom (spet) začela verjeti v to.
Do konca še: 79 dni, 80 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar