274. dan: Tigrovo oko

Končno sem se oglasila pri moji Urški. Šele ko sem jo objela in me je cmoknila na lička, sem spoznala, kako sem jo pogrešala. In Evo! Cukrček mali raste, da jo vsakič znova komaj prepoznam.

Mimogrede sem dobila še nove nohtke. Tiger eye se bojda reče tej manikerski tehniki, ki je res nekaj posebnega (slika dela krivico, v živo se barva še precej lepše preliva). Kaj ima tigrovo oko s tem, mi ni čisto jasno, moram poguglati, če v njegovih zenicah nemara tudi najdemo toliko različnih odtenkov. :)

Sem se pa ob tem spomnila na tisto znano pesem in si jo, preden sem se spravila teč, zavrtela prek youtuba.

Če česa ne prenesem pri ljudeh, je to aroganca. To me ubija. Od tistih, ki jih imam rada, pravazaprav zahtevam, da mi povedo, kaj jih moti na meni. In če nisem ničesar kriva, hočem slišati priznanje, da je problem v njih, ne v meni. Najbolj boli tišina. Proti njej se je najtežje boriti.

A se bom. Ker bom preživela. Ker je takšen moj nagon.

It's the eye of the tiger
It's the thrill of the fight
Risin' up to the challenge
Of our rival
And the last known survivor
Stalks his prey in the night
And he's watching us all with the
Eye of the tiger!

Do konca še: 91 dni, 92 nalog. Se beremo jutri.