269. dan: Zame

Danes je dan zame. Tisti, ki ne verjamejo v naključja, bi zagotovo rekli, da mi ga je nekdo poslal. Ker sem ga potrebovala.

Za začetek se mi je oglasila bralka, ki mi je tako polepšala jutro, da sem kar zacvilila od veselja, ko sem prebrala njeno sporočilo. Potem sem ga histerično pokazala svoji sodelavki Ajdi in sva obe zavzdihnili: "Ja pa iii ..." Draga N., ko se malo umirim (obljubim, da bo to v kratkem), grem z največjim veseljem s tabo na kavo. Veselim se klepeta s svojo dušo dvojčico. ;) 

Čeprav je bil dan norišnica, tako v službi kot doma, sem našla pol ure za tek, med vikendom bo priložnosti za gibanje več, vsaj upam. 

Za konec pa - zadela sem en evro! Nič posebnega, če mi srečke ne bi podarila ena od prijateljic, s katerimi bomo skupaj preživele kar cel vikend. Stran od mojega Kamnika, stran od vsakodnevne rutine, stran od problemov. Stran od ljudi, ki me ne morejo, ne znajo ali nočejo razumeti.

Do konca še: 96 dni, 97 nalog. Se beremo jutri.