Dve stvari sta pomembno zaznamovali moj današnji dan.
1. Že od nekdaj obožujem prvo spomladansko solato. Ta mehko, ji rečem jaz. Seveda je vzgojena in pridelana na domačem vrtu izpod pridnih rok mojih starih staršev. Vsakega aprila nestrpno čakam, kdaj bo napočil tisti dan, ko bo prvič na jedilniku. In, evo, dočakala sem - prvo ta mehko solato v 2014. "Jo še ni toliko, da bi jo lahko nabral za vse. Tako da si čisto prva, ki jo boš letos jedla," mi je rekel ata, ko sem po napornem petkovem delovniku prišla iz službe. Temu se reče prvovrstno razvajanje. In zaradi te solate se počutim pomembno. Ker mi na takšen način zna brez besed povedati, kako me ima rad. In ja, pojedla sem jo celo skledo. In ne, nisem normalna. Vem.
2. Se še spomnite moje K.? Vse od mojega 64. dne si pridno piševa in spodbujava. Če sem iskrena, je večkrat ona tista, ki mene malo potolaži ali me brcne v rit. Verjetno bi moralo biti ravno obratno. Kakorkoli že: po dobrih 14 dneh sva se uspele uskladiti. Čeprav je doma iz mojih krajev, hodi v šolo na čisto drugem koncu Slovenije, zato sva brž izkoristili vikend, ko je tukaj, in jo skupaj mahnili na Primoža.
Bila je super družba in kljub nekolikšni razliki v letih sva ugotovili, da imava veliko skupnih točk. Obe sva, recimo, skavtinji (ona je v nasprotju z mano še vedno aktivna) in obe sva se učili igranja na prečno flavto (in obe se zadnje čase nanjo premalokrat spomniva, ampak - prav tako obe - zdaj delava na tem, da bi se to spremenilo). Pa še marsikaj drugega sva modrovali po poti navzgor in navzdol.
Na primer:
- nobena od naju se za šankom ne bi najbolje obnesla (malce sva štorasti že po naravi),
- profesionalni šport ni najbolj zdrav (vsem šampionom kapo dol, ampak vseeno ...),
- v ženskem kolektivu ni najlažje delati,
- žensk je številčno (gledano generalno) več kot moških,
- v osnovni šoli je tipov več kot punc, ko prideš v srednjo, je pa ravno obratno (kje je logika???),
- fantje so bolj zapečkarski (izjema so tisti, ki hodijo v diskoteke, ampak taki naju itak ne zanimajo), sicer pa očitno ždijo doma, gledajo fuzbal in špilajo igrice na računalniku (ja, malo sva pošimfali, pa kaj?!),
- naslednjič ne greva hodit, ampak se spraviva na kolo in se odpeljeva na izlet.
Tako. Lep petek je bil. Zdaj pa šibam z mojimi puncami na večerjo v najboljšo kitajsko restavracijo v Sloveniji (Anže, upamo, da delaš). ;) In dan bo tako lep, da bo skorajda že kičast. :)
Do konca še: 285 dni, 285 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar