
2. Se še spomnite moje K.? Vse od mojega 64. dne si pridno piševa in spodbujava. Če sem iskrena, je večkrat ona tista, ki mene malo potolaži ali me brcne v rit. Verjetno bi moralo biti ravno obratno. Kakorkoli že: po dobrih 14 dneh sva se uspele uskladiti. Čeprav je doma iz mojih krajev, hodi v šolo na čisto drugem koncu Slovenije, zato sva brž izkoristili vikend, ko je tukaj, in jo skupaj mahnili na Primoža.

Na primer:
- nobena od naju se za šankom ne bi najbolje obnesla (malce sva štorasti že po naravi),
- profesionalni šport ni najbolj zdrav (vsem šampionom kapo dol, ampak vseeno ...),
- v ženskem kolektivu ni najlažje delati,
- žensk je številčno (gledano generalno) več kot moških,
- v osnovni šoli je tipov več kot punc, ko prideš v srednjo, je pa ravno obratno (kje je logika???),
- fantje so bolj zapečkarski (izjema so tisti, ki hodijo v diskoteke, ampak taki naju itak ne zanimajo), sicer pa očitno ždijo doma, gledajo fuzbal in špilajo igrice na računalniku (ja, malo sva pošimfali, pa kaj?!),
- naslednjič ne greva hodit, ampak se spraviva na kolo in se odpeljeva na izlet.
Tako. Lep petek je bil. Zdaj pa šibam z mojimi puncami na večerjo v najboljšo kitajsko restavracijo v Sloveniji (Anže, upamo, da delaš). ;) In dan bo tako lep, da bo skorajda že kičast. :)
Do konca še: 285 dni, 285 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar