Imam pa še eno lastnost, ki je verjetno povezana s prej omenjenim: pozabljiva sem kot kakšna zlata ribica. Posledično se velikokrat zgodi, da kaj izgubim. Raje ne vprašajte mojih kolegic, koliko mojih (bivših) telefonskih številk imajo v svojem imeniku. Bilo je obdobje, ko sem številko in telefon menjala na vsakih nekaj mesecev. "Jaz imam Maja1, Maja2, Maja mama, Majči, Majchyy ... Madona, katera je zdaj ta prava?" me je še ne tako dolgo nazaj v smehu zmerjala moja Anja. Višek moje pozabljivosti? Ko sem bila v osnovni šoli, sem izgubila - bundo. Ja, bundo. Šli smo nekam na izlet pa sem jo pač pustila tam. Katastrofa, vem.
Sama sebe sem spet presenetila (in ujezila) danes popoldan. Prišla sem na fitnes, se preoblekla, odtelovadila, prišla nazaj v garderobo in ugotovila - da sem med prestavljanjem stvari iz torbe in nazaj pozabila na milo. Če bi šla naravnost domov, se morda še ne bi toliko sekirala, bi se pač stuširala pol ure kasneje. A ker sem sodelavki obljubila, da se vrnem v center, da izkoristiva spomladanski sonček in si privoščiva pivo, me je zagrabila panika.
"Okej, Maja, misli, misli ..." sem tuhtala sama pri sebi. Jasno mi je bilo samo to, da se ne morem umazana obleči v sveža oblačila. To je eden od občutkov, ki jih najbolj sovražim.
Potem pa sem dobila idejo: v garderobi našega fitnesa je tudi umivalnik in nad njem milnica. Tuši so nekoliko stran, zato sem morala ugotoviti, kako milo pretovoriti do kopalnice. V tistem sem zagledala svojo plastenko od vode. "Ja nič, v pokrovček si ga bom napokala," sem si rekla in že ob sami misli na to mi je šlo na smeh. Ko sem dejansko po kapljicah spravljala milo iz milnice v plastični pokrovček (!) sem se že naglas smejala. No, stuširala sem se pa le!Jernej (lastnik Cube Fitnessa), upam, da tega ne bereš. Če pa slučajno - se opravičujem, dolžna sem ti merico žajfe. Prinesem ob naslednjem obisku. ;)
Do konca še: 299 dni, 299 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar