61. dan: Be gentle!

Ko sem danes relativno kmalu, že okoli pol dveh popoldan, dirjala iz službe (ja, nedelja je bila delovna!), sem po radiu slišala pesem, ki sem jo pripela zgoraj. V tistem trenutku nisem niti vedela, zakaj me je tako pritegnila, samo prepustila sem se ji. In jo navila na ves glas.

Nekoliko kasneje sem se spomnila sporočilca, ki mi ga je pred nekaj dnevi poslala Kaja. Prijateljica iz gimnazijskih dni, s katero sicer nisva veliko v stiku, si pa (še vedno) veliko pomeniva. Med spodbudnimi besedami je zapisala tudi tole misel: "Strašljivo je biti tako odprt: to je tako, kot bi dal svoje srce na obraz in bi potem takšen hodil po svetu."

Dejansko se mi je, od kar pišem blog, kdaj pa kdaj zgodilo, da sem dobila čuden občutek, ko sem se s kom pogovarjala (bodisi z neznancem bodisi s sodelavcem ali s kom iz družbe), saj me je nekaj znotraj mene spomnilo: "Hej, ti ne veš (skoraj) nič o tem človeku, on pa ve o tebi ogromno. Pozna tvoje misli in strahove, tvoje žalosti in tvoje majhne in velike nerodnosti." Občutek je bil vsaj nelagoden, če že ne zastrašujoč.

A hitro sem se opomnila, da sem se v to podala sama. Da je to pač moja pot, za katero moram prevzeti vso odgovornost. In marsikaj vzeti v zakup.

Ko smo se danes s prijateljicami še tretjič v tem vikendu podale na dobrodelni pohod na Primoža, sem ugotovila, da smo pravzaprav ranljivi - vsi. Res je sicer, da jaz vse to delim z javnostjo, a tako ali tako te tisti, ki ti ne pomenijo veliko, ne morejo zelo prizadeti. Prizadanejo nas ljudje, ki smo jih spustili blizu, v svojo intimo. Za katere smo bili pripravljeni podreti svoje zidove.

Zato bi ti, dragi sočlovek, ki sva se zavoljo višje sile (ali usode ali naključja ali kakorkoli že to imenjuješ) znašla v isti časovni in prostorski dimenziji, rada sporočila tole: Moje srce je spraskano in prelepljeno z obliži. Velikokrat je utrujeno od vseh razočaranj in neizpolnjenih pričakovanj. Včasih bi se kar vdalo in bi se nehalo boriti. A še vedno si drzne ljubiti. Še vedno bije, še vedno upa in še vedno hrepeni po tem, da bi delalo dobro ...

Zato, če zaključim z verzom iz omenjene pesmi, "please be gentle with this heart of mine"!

Do konca še: 304 dnevi, 304 naloge. Se beremo jutri.