Cel dan sem bila precej slabe volje. Neka stvar me je morila, da se nisem mogla sprostiti. In potem se mi je prejle končno odprlo. Par besed, pa je bilo rešeno. Uf! Včasih ljudje res zakompliciramo čisto za brezveze.
Končno sem se nasmehnila. Končno sem postala dovzetna za pogovor z mojimi. Končno sem opazila, kako sem jih pogrešala. "A veš, da ima John Lennon (moja zlata ribica, op. a.) zdej štamprle v akvariju? In a veš kaj - ponoči tja hodi spat!! Prisežem, lej, mam fotko!" sem razlagala stricu Matjažu. "Tele borovničke so pa kr pekoče, ha?" je odvrnil. Pekoče borovničke? A je hotel rečt močne? Nevem, bova dorekla ob naslednjem. Štamprlu namreč.
In ja, jutri bom spet pridna. Obljubim. Obljubim!!
Do konca še: 172 dni, 173 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar