Danes se poroči moja Tina. Sploh nimam besed. Ko sem jo gledala, ko jo je oči (totalen džek, komaj čakam ohcet!!) pospremil po rdeči preprogi, se mi je odvrtel film. Vsi tisti najini spomini. Ko sva bili še obe mlečni, ko sva hodili na prepovedan cigaret med šolskimi urami. Seveda sem jokala kot dež.
"A se spomniš tistih najinih četrtkov, gospa Jericjo?" sem ji rekla, ko sem bila na vrsti, da ji čestitam. "Seveda, Maja moja. In, opa, gospa Hrovat Jericijo," me je popravila. Ostala bo samosvoja. In malo tudi naša. Moja.
To je to. Ljubezen obstaja. Samo verjeti je treba vanjo.
Do konca še: 186 dni, 186 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar