184. dan: Težek trening

Saj vem. Če samo za hip poškilite na svetovni splet, se v teh dneh ne morete izogniti trem temam: Janši, fuzbalu in - vremenu. Ampak veste kaj? Jaz nam ne zamerim. Ker to je pa res že višek.

Ne spomnim se, kdaj nazadnje sem bila tako premražena sredi poletnega dne. Tudi tega ne vem, ali sem že kdaj sredi julija sedela v redakciji - v jopčki! Vlekla sem se kot megla, delno morda tudi zato, ker sem včeraj bolj malo spala. In ko sva šla s fotografom na teren - do gospe, ki pred vladno palačo gladovno stavka, ker že 17 let ne dobi zobne proteze (smešno, ampak ni!) - sva vklopila gretje (smešno, ampak ni!).

Verjetno me razumete, če vam rečem, da se mi v takšnem vremenu niti približno ni dalo športati. Po službi bi se najraje samo skobacala pod kovter in v bistvu sem tudi se. A po pol ure me je premagala slaba vest in sem se spravila ven.

Ko sem se oblačila v anorak (v anorak!!!), sem na glas bentila, da me je mama vprašala, če je vse okej. "Mja, nja. Samo lej, ta dež, no," sem nejevoljno momljala. "Kam pa greš v takem?" "Laufat." "Faca si," je rekla. Faca. Mama, ki jih bo v tem mesecu dopolnila 78!

Težek trening je bil. A učinkovit. Sem razmišljala, da se to ni zgodilo prvič. Ker za vsako močno žensko stoji moški iz preteklosti, ki jo je natreniral. Čustveno. In če pogledam s tega zornega kota, je bil današnji tek pravzaprav mala malica. :)

Do konca še: 181 dni, 181 nalog. Se beremo jutri.