Ogromno se je spremenilo, če se ozrem na začetek. Pa je konec koncev minilo le šest mesecev. V tem obdobju sem se zbližala z marsikom, ki ga 8. januarja sploh še nisem poznala. Z marsikaterim prijateljem, s katerim sem se prej poznala le na videz, smo zdaj postali prava klapa (predvsem na naših športnih udejstvovanjih). Z marsikom pa sem se - kar je še vedno nekoliko boleče - v tem času tudi razšla. Prenaporna sem za nekatere, vem. Ampak kot je nekoč rekla Marilyn Monroe:
Na marsikateri dosežek sem ponosna, marsikaj si še želim doseči. Hvaležna sem vsem mojim (sami že veste, kateri ste), ki mi že od prvega dne stojite ob strani. Sem vas imela v mislih danes, ko sem šla na sprehod, med katerim me je ujel naliv. Nekaj časa sem še vedrila pod drevesom, potem pa sem se naveličala in se prepustila nežnim, poletnim kapljam. Odličen občutek.
Nenazadnje pa hvala iz srca tudi vsem bralkam in bralcem, ki ste do danes zabeležili skoraj 120.000 klikov, in predvsem tistim, ki mi vsake toliko pošljete kakšno prijazno sporočilce. Takšne stvari mi dajejo zagona in mi, čeprav vem, da se tole sliši pocukrano, ogromno pomenijo. Bom zaključila z delčkom pisemca bralke Nuše, ki je takole zapisala: "Maja, tvoj blog mi je res všeč. Imam občutek, da berem roman s srečnim koncem ..."
Pa naj bo konec res tak! Za zdaj pa - čin-čin še na drugo polovico! :)
Do konca še: 183 dni, 183 nalog. Se beremo jutri.
kok hudo noro dobr odštekana slikca :)
OdgovoriIzbrišien ogromen všeček zanjo :D
(p.s.: vsaj enkrat v življenju morš bit moker od dežja in se pri temm zabavat :) )