180. dan: Chill out

Se spomnite Pirana? Tako drugače je bilo danes. Navzven niti ne: ljudje, ki hodijo mimo. Veliko obrazov, različnih obrazov. Mrki, lepi, veseli, zdolgočaseni, zaljubljeni. Podobno sliko bi lahko narisala. A vendar - tako drugačno!

Spremenila sem se. Čutim, da sem se. Pa saj ljudje se pravzaprav vseskozi spreminjamo. Rastemo. Odraščamo. Se učimo.

Nekako sem pomirjena sama s sabo, čeprav je situacija daleč od pomirjujoče. Še vedno je svet okrog mene kaotičen, jaz pa sem nekje v sebi vseeno našla oazo. Toplo dlan, ki sem jo poiskala. Nežen pogled, ki sem ga potrebovala. Predvsem pa pogovor! Tako iskren in iskriv. Tako osvežujoč. 

Bil je res lep dan po res lepi noči. Bil je vikend, po katerem sem fizično utrujena bolj, kot sem bila v petek popoldne. Psihično pa ... No, psihično sem si napolnila baterije.

Do konca še: 185 dni, 185 nalog. Se beremo jutri.