262. dan: Kdaj, če ne zdaj?

Kdaj, če ne zdaj, bom veter dohajala?
Kdaj, če ne zdaj, bom morja prejadrala?
Kdaj, če ne zdaj, bom gore preplezala?
Zdaj čutim to moč, vse bi si upala!

Zdaj vem, da sem na vse poti pripravljena, 
vabi me, vodi me upanje, to pa ne pozna meja.
Ni me strah, tudi če bom v temi sama brez luči,
v meni je skrita moč in živeti se mi mudi.

Kdaj, kdaj, če ne zdaj, bom vrtnice vonjala?
Kdaj, kdaj, če ne zdaj, bom jagode trgala?
Kdaj, kdaj, če ne zdaj bom bisere nizala?
V sebi zdaj čutim slast, vse bi poskusila.

Zdaj vem, da sem na vse poti pripravljena,
vabi me, vodi me upanje, to pa ne pozna meja.
Ni me strah, tudi če bom v temi sama brez luči,
v meni je skrita moč in živeti se mi mudi.

Naj pred sanjami bežim
in svoj trenutek zamudim?
Če ne zdaj, kdaj si bom še upala
živeti želje iz srca?

Zdaj vem, da sem na vse poti pripravljena,
vabi me, vodi me upanje, to pa ne pozna meja.
Ni me strah, tudi če bom v temi sama brez luči, 
v meni je skrita moč in živeti se mi mudi.
 

Do konca še: 103 dnevi, 103 naloge. Se beremo jutri.