Pošteno sem se morala brzdati, da se nisem, ko sem prišla domov, kar utaborila pred hladilnikom. Odlašala sem z rekreacijo, delavnik je bil dolg, domov sem prišla komaj nekaj pred šesto. Potem pa košarka (kako prikladen izgovor, da se malo usedeš na kavč, kajne?), pa večerna poročila, ki jih že po službeni dolžnosti nekako moram spremljati, in ... Gostilna. Malo dolgočasna mi je že, priznam, tretjič na isti (ali vsaj zelo podoben) način narejena oddaja pač že težko deluje ne-prežvečeno. Ali pa sem danes (spet) samo sitna, ker se je še na ekranu vse vrtelo okoli hrane. "Okej, zdej pa dost," sem se okarala, ko me je spet prijelo, da bi si šla po prigrizek.
In sem izklopila TV, se s težavo oblekla v trenirko in šla en krog okoli Kamnika. ... K sreči se je izkazalo, da je bila to precej boljša ideja kot ždeti na kavču in razmišljati o moji danes največji skušnjavi.
Še apetit me je nekoliko minil. Pravim, nekoliko. "Lačn si ful drugačn, al kva?!" sem se že sama sebi zdela smešna, ko sem zdajle, ko sem se spravila pisat blog, ugriznila v sladoled. Samo še to, obljubim. Samo še to.
Do konca še: 126 dni, 127 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar