258. dan: Čistilna akcija

Dokončno sem obupala nad poletjem. Ne le zato, ker je danes tudi koledarsko zadnji poletni dan in ker jutri nastopi enakonočje. Tudi samo zaradi vremena ne, če bi se uravnavala le po njem, bi svojo jesensko/zimsko garderobo privlekla na plan že pred kakšnim mesecem ali dvema. Sem si pa končno vzela čas in naredila red po svoji omari, recimo, da sem bila delno še pod vplivom včerajšnjega zapisa - svet je treba začeti spreminjati z majhnimi dejanji in pri sebi. :)

Ko sem tako s polic umikala kopalke, mini krila in poletne tope ter jih nadomeščala s puliji in volnenimi pulovarčki, sem v kotu omare zagledala svojo torbo za na plažo. Žalostno je čepela tam, kot da je ne bi peljala na dopust že celo večnost. In v resnici se mi čas morske brezskrbnosti zdi že tako oddaljen, kot da se sploh ne bi zgodil. Morda se tudi v resnici ni.

Za vsak slučaj sem jo vseeno prijela v roke in pogledala, da nisem v njej pozabila česa pomembnega. "Nop, ničesar," sem se pogovarjala sama s sabo, ko sem zapirala zadrgo, nato pa sem pokukala še v stranski predal. Notri je bila maskara, pa zapestnica in tiste špangice za lase, kupljene v Plodinah v Zadru. Za hip me je vrnilo v preteklost, za hip sem se spomnila tistih občutkov. "Maja, čas je za čistilno akcijo," sem si odločno rekla in nadaljevala s pospravljanjem. Po razmetani omari in po ... sladko-grenkih spominih.

Ko sem se vrnila s sprehoda po dežju, sem si privoščila vroč čaj in pri tem brezizrazno zrla v svoje nove nohte, ki so kot nočno nebo, posuto z zvezdicami. "Bo že čas pokazal," so mi rekli nekoč. Imeli so prav.

Do konca še: 107 dni, 107 nalog. Se beremo jutri.