238. dan: Tabuji

Prisilila sem se, da sem iz zaprašenega kota svojih misli privlekla barvice. Pisane, vesele, živahne. Z njimi sem pobarvala morbiden dan.

Ne, seveda ne dobesedno. Ampak vseeno sem vlekla po eno in eno iz škatle, na kateri je napis DOBRA VOLJA. Živo zelena, kot je moj anorak, s katerim sem se ogrnila, ko sem si privoščila tek v dežju. Sončno rumena, kot je bila slamica v moji cecekoli, ki sem jo pozno popoldne spila v družbi sodelavke. Peščeno rjava, kot je bil kuža, ki me je mimogrede prišel pozdravit, njegov lastnik pa mi je podaril piškot. Odtrgana vijolična, kakršen je moj novi lak za nohte. 

Petrolejska modra, kot so njegove oči.

Ne, večera nisem preživela sama. In polnočni obisk je dokončno postavil mavrico v moje sivo življenje. Ker ...
 
"... vse prepovedano pa strašno me privlači
kot adama jabolko 
in ko enkrat ugriznem vanj,
nič več me ne zadrži!

Zapeljiva je skušnjava,
lačno me premami spet in spet,
a ni tabuja na celem svetu,
ki ne bi zrastel le v tvojih očeh!"

Do konca še: 127 dni, 128 nalog. Se beremo jutri.

P. S. Danes je števec na mojem blogu presegel okroglo številko. HVALA. :*(x 150.000) :)