252. dan: Nov zagon

Pred nekaj dnevi sem prijateljici razlagala, da si za uvod v jesen želim novih športnih izzivov. Poletje je bilo stresno in razburkano, zdaj si želim bolj umirjenih dni, več stanovitnost. Predvsem pa moram spet pridobiti svojo samozavest in energijo, ki sem jo iztrošila za napačne ljudi. Da to ne gre čez noč, me je življenje že naučilo. Naučilo pa me je tudi, da so čas, narava in potrpljenje trije največji zdravniki.

"Gibanje je torej ključ do boljšega počutja, fizičnega in psihičnega," sem ji še modrovala oni dan. No, v resnici pa itak nimam izbire: po Triglavu (vrh je sicer ostal neosvojen, a ne po moji krivdi), me namreč čaka še tista famozna 21-ka. Do Ljubljanskega (pol)maratona me loči le še dober mesec in v tem času se moram teku še bolj intenzivno posvetiti. Že pred nekaj dnevi so mi novega zagona vlili moji najdražji prijatelji z odličnim darilom za rojstni dan - fensi tekaško majico, hlačami in pulovarčkom -, danes pa sem se oborožila še z novimi adidaskami. Baje so hit te sezone, vsaj tako so se pohvalili, jaz pa lahko s prve roke povem, da so tako udobne, da jim dobesedno lahko rečem športni copati, s poudarkom na copati. :)

Zdaj sem popolno opremljena in odslej je res vse samo še na in v meni: neskončne poti čakajo, da pospešeno začnem nabirati kilometre, enega za drugim. Da bo Ljubljanski maraton v prvi vrsti užitek in ne napor. Se že veselim!

Do konca še: 113 dni, 114 nalog. Se beremo jutri.