Rajko je stric po atijevi strani in smo bili večino mojega življenja - vse dokler se nisem pred petimi leti preselila v Kamnik - sosedje. Praznovali smo doma, torej v moji rojstni vasi. Po mamini smrti sem se težko vračala na Klanec, preveč bolečih spominov me je vezalo na ta kraj. Zadnje mesece je že občutno bolje, pogled na domačo hišo, domače ljudi, domače ceste, travnike in polja me zaskeli že mnogo, mnogo manj. Pravzaprav je nastopilo obdobje, ko se vsega tega spominjam s sicer še vedno žalostnim, a hkrati tudi lepim občutkom.Naš Rajko je faca. Ko sem danes zjutraj - vedela sem, da se bom po zabavi težko še kam spravila - odtekla manjši krog po Kamniku, sem se spomnila na to, koliko simpatičnih dogodivščin sem doživela z njim. V sedmem razredu osnovne šole, recimo, mi je kupil mobitel. Takrat telefoni še niso bilo tako samoumevni kot dandanes (uf, res sem že stara!). Sestrična Tanja, od mene starejša le nekaj mesecev, je dobila mobi čuka in s tem so se moji apetiti po tem, da bi tudi jaz imela svojega, seveda povečali. Ati je vztrajal, da ga ne potrebujem, jaz sem trmarila, da ga hočem. Rajko, ki je vse to spremljal, pa se je tisto nedeljsko popoldne brez besed usedel v avto, se odpeljal do najbližjega Petrola in domov prišel z mobi reglo. Zame! Bilo je še toliko lepše, ker tisti dan ni bil nič posebnega. Ni bil moj rojstni dan ali konec uspšenega šolskega leta ali karkoli takega. Samo nečakinjo je hotel razveseliti. Amen.
Ko je danes njegova Urška brala govor in se ji je ob tem pošteno tresel glas, so se mi po licih ulile solze. Pa ne samo meni. Tudi obema tetama, Marti in Anitki. To, da hitro zajokam, da se me vse zelo dotakne in da sem čustveno zelo dojemljiva, imam vsekakor zapisano v genih. Po Boštetovih. Solze so tekle iz ponosna. Po dolgem, dolgem, dolgem času sem se spet začutila del atijeve družine.Rajko, še enkrat: vse naj naj. Še na veliko pretečenih kilometrov (tudi skupnih). In da boš navdih in vzor meni in vsem nam še vsaj naslednjih 50 let.
Do konca še: 234 dni, 234 nalog. Se beremo jutri.
:-)
OdgovoriIzbriši