Ne vem, ali to, da se vse več ljudi vtika vame in moje delo, pomeni, da sem uspešna? Od kar pišem blog se je namreč name sprožil plaz kritik, ki jih prej - pa v novinarstvu delam od leta 2010 - ni bilo. Je pa res, da v zadnjem času dobivam več delikatnejših zgodb, s katerimi marsikomu stopim na žulj. In danes sem jih zato (spet) pokasirala.
So mi očitali, da naj na življenje gledam bolj pozitivno. In s tem, priznam, na žulj stopili meni. Kar nekaj težkih stvari sem doživela v zadnjih letih in če sem se s tem kaj naučila, sem se to, da se veliko preveč obremenjujemo s stvarmi, ki niso zares pomembne. In to skušam popraviti. Najprej pri sebi.
A to še ne pomeni, da zato ne smem imeti kritične presoje. Da zato - sploh v svojem poklicnem življenju - ne smem opozarjati na napake, ki jih opažam. Konec koncev je to moje poslanstvo, v katerem sem se našla, in se mu zato zaradi nekih ljudi, ki me hočejo prestrašiti, ne mislim odpovedati. Niti pod razno.
Ostajam in sem pozitivna. Do pozitivnih zgodb. Do pozitivnih ljudi. Zato grem s šefom, ki se je danes postavil zame, ko je bilo treba, na pivo. Telovadba bo še malo počakala, čeprav sem jo imela v načrtu takoj po koncu delavnika, ki je bil danes kljub prazniku dolg in naporen.
Do konca še: 250 dni, 250 nalog. Se beremo jutri.
Naj začnem z nečem, kar sploh ne paše sem: z nekim pogovorom o skritih komentarjih: od mene zahtevajo vse sorte podatkov, ki lahko pripeljejo tudi do zlorabe, tukaj na internetu, in to ni to, zaradi česar se ne želim razkrivati. Ti veš, kdo sem, vedo tudi tisti, ki me poznajo, da pa bi vsakomur dovolila do sebe...pa enostavno ne želim.
OdgovoriIzbrišiZdaj pa k mojemu komentarju tega, zaradi česar se sploh oglašam. Nekako si mi stopila v srce. Malo si podobna meni (začela sem študirati novinarstvo a ga pač nisem končala) malo si podobna moji ljubi hčeri (nežna, občutljiva)...in včasih zaradi vsega tega želim ostati neopazna in se skrivam za vzdevkom, ki se me že dolgo drži in pod katerim me poznajo vsi moji prijatelji, vedno pa stojim za tistim, kar rečem.
Kaj sem ti pravzaprav hotela povedati? Bodi vedno to, kar rečeš in reci vedno to, kar misliš. Dokler imajo o tebi kaj povedati, si zanimiva. Zadnje čase spoznavam, da drugi o meni vedo več, kot vem sama in se iz tega učim ... biti boljša, biti JAZ in se IMETI RADA. Ne rabiš zeljne dijete, da si boš všeč, poglej se od znotraj in boš videla, da si to TI, tisto, kar si ŽELELA biti....
Hvala!* Bova kdaj še kakšno rekli o tem, saj veš, kje. :) Na zeljno dieto bom pa vseeno šla. Če ne zaradi drugega zaradi bloga, da vam bom lahko jamrala, kako sem lačna, haha. More se skoz kaj dogajat, drugač je dolgčas. ;) :)
OdgovoriIzbriši