Ko sem sprejela prijazno ponudbo Cube Fitnessa, sem bila vesela, a obenem me je prešinilo: Uf, ti Ljubljančani. Saj ne, da bi imela kakšne posebej slabe izkušnje z njimi, je bila pa - vsaj večina njih - vedno malce prefina za moj okus. Ko sem danes parkirala na Ulici prvoborcev 25, sem morala dvakrat globoko vdihniti: Okej, Maja, ne paničari, saj je samo fitnes.
Potem pa sem hitro ugotovila, da je v moji glavi spet vse preveč predsodkov. Razorožil me je že prijazni pogled šefa Jerneja, ki me je pričakal na recepciji. Na hitro mi je razložil osnovne stvari (saj veste, kje je kaj, delovni čas ipd.) in že sem se znašla v garderobi. Preoblečena v čisto navadne pajkice in čisto navadno majico sem počasi odromala proti dvorani. Tam pa - na moje začudenje! - nobenih posmehljivih deklin v povsem novi fitnes opremi prestižne blagovne znamke. Le par mišičnjakov, ki se niso pustili motiti, tako da sem lahko brez strahu švignila mimo.

Ker sva se z Jernejem zmenila, da bom prihajala v Cube vsaj trikrat na teden, sem ugotovila, da tako ne bo šlo dolgo naprej. Zato že imam v mislih, koga bom prosila za pomoč, da se soočim z vsemi tistimi palicami in utežmi in ostalimi čudesi, ki domujejo v fitnesu. Za danes pa si štejem kot uspeh že to, da sem iz telovadnice odšla s premočeno majico. In ugotovila sem, kje si nastavim hitrost teka. Še več: našla sem celo gumb za simulacijo hoje v hrib. Bravo jaz, kajne? ;)
Do konca še: 359 dni, 359 nalog. Se beremo jutri.
jupiiiiii za danes ;) tistega "koga" pa le dregni... Mislim, da bo z veseljem pomagal punci na poti do bolj zdravega življenja ;)
OdgovoriIzbriši