Takoj po končani tekmi sem šla tudi jaz novi zmagi naproti. Danes je bil spet na vrsti Stari grad, med potjo pa sem veliko razmišljala o včerjašnjem večeru. Po pohodu na Šmarno goro sem se s prijateljicama nagradila z obiskom kina. O filmu Volk z Wall Streeta je bilo v zadnjih dneh - predvsem po zaslugi naše Katarince - prelito že veliko črnila. Kapo dol lepotički iz Slovenj Gradca.
A še bolj je name vtis naredila sama zgodba. Že dolgo nisem gledala - tako sprevrženega in do žensk tako poniževalnega filma. In čeprav se to sliši kot kritika, v resnici ni! Film (na žalost) le nastavlja ogledalo sodobni družbi. Med enim od številnih prizorov, v katerem kar v pisarnah vsi zafiksani izvajajo orgije, sem kolegico, ki je sedela poleg mene, dvomljivo vprašala: "A si ziher, da je tole posneto po resničnih dogodkih?" Nič manj šokirana, kot sem bila sama, je prikimala.
Ja, ja, vem, kaj boste rekli: to je Hollywood. A če drži le desetina tega, kar je prikazano, potem se ne čudim, da je svet zadnja leta tam, kjer je. V riti. Se ne opravičujem izrazu. Na začetku filma je lepo povedano, kaj delajo razni menedžerji in borzni posredniki: ne gradijo ničesar, ne ustvarjajo ničesar. Le odlično znajo vrteti jezik ali, povedano po domače, izurjeni so v nategovanju ljudi. Po videnem sodeč - tudi dobesedno. Najhuje pa je, da ni srečen nihče. Ne mi, ki zaradi njih komaj lezemo iz meseca v mesec, ne oni, ki - odvisni od denarja, drog, seksa in še česa - ne znajo uživati v tem, kar so pokradli. Pa saj po svoje to razumem, karma je hudič.Za vsako rit palica raste, sem si rekla, ko sem prispela na vrh. Naročila sem si čaj in vodo z limono. 4,30 evra. Razkošje, če vprašate mene!
Mimogrede, na podlagi bloga so mi vrata odprli v enem od ljubljanskih fitnesov. Jutri jih obiščem prvič. Moram priznati, da imam pred vso tisto mašinerijo kar malo treme, a se bom soočila z novim izzivom. Vsekakor poročam.
Do konca še: 360 dni, 360 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar