355. dan: Sto korakov do knjige

December je za žurerje po duši zagotovo eden najbolj napornih mesecev v letu. Danes ob polnoči je moja Lidija dopolnila 27 let (še enkrat: vse najboljše, draga moja!***) in temu primerno se je večer z najboljšo družbo na svetu zavlekel vse do zgodnjih jutranjih ur. Le pregovarjanje s taksistom Sašo ob pol petih zjutraj bi raje spustila z dnevnega (ali, bolje rečeno, nočnega) reda, sicer pa smo se imeli prav fino, preplesali in presmejali smo se za naprej in za nazaj.

Kljub vsemu sem se iz postelje skobacala kar zgodaj (pred enajsto!) in se še pred kosilom z mojima sestricama in starima staršema privoščila nekaj norenja po snegu z Lovrom. Zdaj bom, se mi zdi, vsak čas padla dol, a obljubila sem, da vam, dragi bralci, pred tem razkrijem še, kaj se bo zgodilo, ko zaključim s tem blogom. V zadnjem času je bilo to kar pogosto vprašanje, ki ste ga tako ali drugače naslavljali name, a odločila sem se, da vam več podrobnosti o novem projektu izdam tik pred njegovim začetkom.

In zdaj smo tukaj. Enajst dni pred zaključkom bloga, ki mi je toliko dal in tudi marsikaj vzel - ter le štiri dni pred začetkom novega izziva, ki bo, vsaj zdi se mi tako, še precej bolj drzen, kot je bil ta.

Najbolj všeč pri projektu, ki se izteka, mi je to, da sem se prek njega ogromno naučila o sebi. Da sem naredila nekatere korake, ki si jih prej nisem upala ali pa jih preprosto nisem znala narediti več mesecev, morda celo let. Izguba kilogramov je le stranski učinek, na katerega sem sicer zelo ponosna, a v resnici je dosežek drugje - v mojem dobrem počutju.

Zavedam se, da je delati na sebi vseživljenjski projekt, ki se ne more zaključiti po 365 dneh. Da bom delala na sebi pred vašimi očmi tudi v letu 2015, pa sem se odločila predvsem zato, ker sem ugotovila, da na ta način uresničujem tisto, kar si želim, ker se v to preprosto prisilim. Naporno je, zelo, a hkrati me je kar malo zasvojilo. In če je bila letos rdeča nit vsakodnevno gibanje, bo v naslednjem ... Tadadam, ste pripravljeni? ... Bo v naslednjem rdeča nit napisati knjigo. 

Napisati knjigo je namreč moja velika želja že dolgo časa. A tudi za to si nisem upala vzeti časa, našla sem sto in en izgovor, zakaj za kaj takšnega še nisem pripravljena. Kakšna knjiga bo to, kako bo nastajala in o čem bo govorila? Del tega boste izvedeli že 1. januarja, takrat bom namreč uradno odprla svoj novi blog.

Projekt bo trajal od 1. januarja do 31. decembra, zapise bom objavljala dvakrat tedensko, v ponedeljek in petek. V enem tednu bom napisala eno poglavje (zakaj ravno tako, boste še izvedeli) in ob petkih boste delček njega že dobili vpogled.

Toliko zaenkrat. Hvala, ker že odštevate z mano. Še štiri dni!

Do konca še: 11 dni, 11 nalog. Se beremo jutri.