Ne spomnim se točno, kakšno delavnico smo to imeli (najbrž je bilo pri skavtih ali na kakšnem oratoriju), vem pa, da sem bila še otrok. Prek igre smo se pogovarjali o tem, kaj je ključnega pomena za odnos med dvema človekoma. V družini, med prijatelji, povsod. Rezultat: iskrenost in zaupanje. Še enkrat - bili smo še otroci!
Verjetno smo imeli odličnega animatorja, da nas je pripeljal do tako modre ugotovitve. Zagotovo pa je res tudi to, da je skozi otroške oči svet tako bolj enostaven in tako bolj - pravilen! Iskrenost in zaupanje. Zaupanje in iskrenost. Si je to res tako težko zapomniti zdaj, ko sem odrasla!?
Saj res ... Sadni krožnik. Bi kdo?
Do konca še: 30 dni, 30 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar