Rada imam sneg, a ne na cesti. Ko pridem domov z žura, kavbojke pustim tam, kjer padejo z mene, po možnosti z najlonkami v hlačnicah. Kave nikoli ne pijem po požirkih, ampak na eks, ko je že mrzla. Vedno vstanem pet minut prepozno. Pogosto založim stvari in jih potem najdem na povsem nemogočih mestih. Zadnjič, recimo, je moj dragi našel nogavico v banji. Včasih se mi ne da javiti na telefon in včasih pozabim poklicati nazaj.
Veliko se objemam in ljudem, ki mi kaj pomenijo, pogosto povem, da jih imam rada. Trmarim za brezvezne stvari, a tudi hitro popustim. Zelo sem občutljiva, prevečkrat zamerim, a sem pripravljena tudi odpustiti. Prizadane me, ko vidim, da sem nekoga prizadela. Znam se opravičiti, a ne za vsako ceno.
Delam napake, a tudi drugi jih. In ne razumem, zakaj jim je to tako težko priznati.
Nemogoče me je spremeniti. Na žalost ali na srečo. To sem jaz.
Do konca še: 12 dni, 12 nalog. Se beremo danes zvečer, ko vam povem, kaj se bo zgodilo, ko bo tega bloga konec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar