Jutro sem preživela na kamniški urgenci, dopoldan pa na ljubljanski. Popoldan je bila urgenca v službi, zvečer pa doma. Utrujena od težkega dneva sem se sesula.
Zdaj se bom poskusila sestaviti in to s polnočnim tekom po Kamniku. Oblečena v tekaško opremo pišem tale blog in čakam, da se mi telefon vsaj toliko napolni, da bom šla lahko en krog - brez slušalk v ušesih ne grem nikamor. Upam, da bo pomagalo.
Med mučnim čakanjem na urgenci sem v svoj objektiv ujela tale utrinek. Nekaj tragikomičnega je na njem, se vam ne zdi? :) No, v resnici pa kar lepo povzame moj današnji dan. Bil je tragičen in komičen obenem. Bolj prvo kot drugo, če sem iskrena.
Do konca še: 22 dni, 22 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar