Zadnje dni bolj kot o telovadbi pišem o hrani, kar bo treba, sem si obljubila zdajle, nemudoma spremeniti. Že jutri.
Tako - zdaj se lahko malo bolj mirne vesti pohvalim, da sva imela odlično večerjo. Tortilje imam rada že zaradi okusa, še bolj pa zaradi načina, kako se jih jé. Ker je vse skupaj neke vrste obred. Ker gre v prvi vrsti za druženje ob hrani. Kar bi pravzaprav moralo biti pri vsaki jedi.
Tako - zdaj se lahko malo bolj mirne vesti pohvalim, da sva imela odlično večerjo. Tortilje imam rada že zaradi okusa, še bolj pa zaradi načina, kako se jih jé. Ker je vse skupaj neke vrste obred. Ker gre v prvi vrsti za druženje ob hrani. Kar bi pravzaprav moralo biti pri vsaki jedi.
Moj dragi je odprl prvi žepek na adventnem koledarju, kjer je dobil "home-made" bon za kosilo. No, zaradi takšnih in drugačnih opravkov je bila to na koncu večerja. A več kot samo to. Bila je zabava za dva. (Lovra tokrat nisem štela zraven, ker se je večino časa jezil na naju - najbrž nama je premalo "padlo" z mize.) ;)
Pa še prvi sneg smo dočakali. Čista pravljica. Naj traja. Samo to prosim. Naj traja!
Do konca še: 37 dni, 37 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar