V zadnjem mesecu sem Lovra, ko je jokal in stokal kot kakšen majhen otrok, ker mu po stotih piškotih nisem dala še sto prvega, neštetokrat pohecala, da je moj mali Drama Queen in da mu bo božiček prinesel tiaro, ki mu jo bom nadela vsakič, ko bo tako sitnaril za brezveze.
Zdaj ugotavljam, da bi kdaj pa kdaj tudi meni lahko rekli kaj podobnega. Popoldne sem kolebala, ali se (spet) smilim sama sebi ali pa se spokam na svež zrak. Mukoma sem se odločila za drugo opcijo. Še dobro.
Zdaj bom pa zares nehala jamrati. Ker v resnici nimam za kaj. Čudoviti prazniki so pred mano. Skrajni čas je, da se tega začnem tudi zavedati. ... Da na božično jutro res ne bo kakšne tiare pod smrečico. :)
Do konca še: 16 dni, 16 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar