Recimo to, da sem bila cel večer brez telefona, ker sem ga pozabila v avtu - v Kranj, kamor smo šle žurat, nas je namreč dostavil moj dragi. "Maja kot Maja," me je z nasmeškom zbodel, ko sem mu s Saškinega telefona javila, da do nadaljnjega ne bom dosegljiva. Me že malce pozna, ha? ;) Posledično tudi blog objavljam z veliko zamudo, sicer bi se vam zagotovo javila vsaj z eno fotko "v živo". No, sicer je bil pa to zame tudi manjši preizkus, ali zdržim en cel večer brez bip-bipanja v torbici in šlo mi je prav dobro.
Preplesale smo noč, tako da sem pravzaprav imela dvojno telovadbo - popoldne sem se namreč celo spravila teč. Sledile so priprave na žur, tudi z novimi nohtki (hvala, Martina!), in zabavali so me malce zaskrbljeni pogledi mojega fanta, ko sem se spravljala v svojo tigrasto oblekico. Življenja brez takšnih večerov z mojimi puncami si ne morem in tudi ne želim predstavljati. A priznati moram, da je res lep občutek, ko se na koncu vrneš domov - h nekomu. In ta občutek je najboljša novost, ki mi jo je v tem letu prinesel tale blog.
Do konca še: 39 dni, 39 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar