Prejle sem se, že tretjič letos, odločila, da si pogledam film Julie & Julia. Prvič je bilo 8. januarja, še isti večer je bil objavljen tale zapis. Drugič se je zgodilo v začetku aprila, ko sem vam priznala, kakšna je vsa resnica o tem blogu. Tretjič pa danes, ko sem s puncami prisopihala s Primoža.
Kar čudno se mi zdi, da sem film vsakič doživljala tako različno. Januarja sem zaradi njega svoje življenje obrnila na glavo. Čisto nenačrtovano. Aprila sem ga spremljala z grenko-sladkimi občutki. Grenkimi, ker sem si želela, da bi tudi mene fant podpiral tako, kot je v filmu glavni junakinji stal ob strani njen izbranec. Sladkimi, ker sem sama pri sebi že vedela, da je bilo odprtje bloga kljub vsemu pravi korak. Danes si brez njega svojega življenja skoraj ne predstavljam več.
Do cilja ni več daleč. A vse bolj se zdi, da me na koncu čaka - nov začetek. Veselim se ga in komaj čakam, da vam bom lahko razkrila kaj več o tem. Hvala (še enkrat), da rastete z mano.
Do konca še: 59 dni, 60 nalog. Se beremo jutri.
P. S. Danes smo presegli 200.000. Jupi! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar