četrtek, 20. november 2014

317. dan: My prerogative

Včerajšnji blog, ko sem objavila pregled skozi zadnje mesece, mi je dal misliti. Resno sem se vprašala, ali je to normalno. Toliko dogajanja, toliko sprememb, toliko čustev.

"Pa mi, prosim, povej, kje piše, kaj je normalno?" mi je zadnjič rekla Lidija, ko sem ji tarnala, da me skrbi, da se nisem prehitro prepustila, da nisem spet prehitro odprla svoje srce. "Že dolgo te nisem videla takšne. To si iskala. Nekoga, ki te bo imel rad. Brez kompliciranja. Samo zares in iskreno rad. In on te ima, se vidi na sto kilometrov."

Res je. Z njim je tako preprosto. Nič spraševanja, kaj pomenijo njegove besede, nič večurnega tuhtanja o tem, kaj mi hoče sporočiti s svojim obnašanjem. Vse je kristalno jasno. Samo skupaj želiva biti. Brez igračkanja, brez brezplodnih pregovarjanj o tem, kaj sva ali, bolje rečeno, kaj nisva.

Zato bom zlobne komentarje, da mi je letos že tolikokrat spodletelo, preslišala. Pred letošnjim letom, ko sem svoje življenje - pravzaprav načrtno - postavila na glavo, sem bila več kot tri leta v resni zvezi, pred tem pa še približno toliko časa samska. Zakaj se letos vse odvija drugače in predvsem hitreje, ne vem. A se ne bom (več) obremenjevala.

Ko sva se danes z mojim novim fantom (ja, novim fantom!) in najinim Lovrotom počila na dekico ter uživala v osupljivem razgledu, sem se nasmehnila. Ker se ne sprašujem, ali je to to. Se ne rabim. Ker vem, da je. Ta občutek me navdaja s srečo. In do nje imam - po vseh padcih in razočaranjih - pravico. Pa pika.

 

Everybody's talking all this stuff about me
Why don't they just let me live? 
I don't need permission, make my own decisions 
That's my prerogative that's my prerogative 
(it's my prerogative)!



Do konca še: 48 dni, 49 nalog. Se beremo jutri.

3 komentarji:

  1. iiiii kok lepo! čestitam za pogum in moč, da si prebrodila težke trenutke in s tem odprla pot boljšim stvarem, ljudem in ljubezni.. vesela zate! enjoy it 100 na uro! :)
    z.z.

    OdgovoriIzbriši
  2. Prepricana sem bila, da me bo branje tegale tvojega teksta dolgocasil in da bom obupala...Ampak.....glej ga zlomka!:) Z ravno pravsnjim uzitkom in zanimanja, sem ga uspela prebrati do konca. Komentar za ljudi ki ne razumejo tvojega pisanja: naj si namesto besed in energije,ki jo porabijo, da ti kontrirajo, rajsi najdejo hobi,ki bi jim dal zadovoljstvo kot ga tebi daje prazen list papirja!!!! Hvala ti!!

    OdgovoriIzbriši
  3. Kok je pa Lovro en fletn kuža! :)
    Ker si z novim letom načrtno postavila življenje na glavo in si upala, se ti je zgodilo noro veliko stvari - zaradi tvoje novoletne odločitve si v 11 mesecih doživela toliko, kot bi sicer v dveh, treh, štirih, ... letih. Odločila si se za spremembo in tut šla pogumno v akcijo novim dogodivščinam nasproti, zato je edina logična posledica ta, da te življenje dohiti in premeša karte (dogodke, situacije, misli, osebe, čustva, ...), da bodo ustrezale novemu načinu življenja. Ker itak nimaš vpliva na to, kako se karte mešajo, je najbolš, da zaupaš in vsako karto sprejmeš tako kot je :) Ker se stvari ne dogajajo tebi, ampak zate. Uživaj v procesu, končne točke tako ali tako ni (no, ena je tam, ko zadnjič izdihnemo).

    OdgovoriIzbriši