Gor je še nekako šlo, pa čeprav sem parkrat pristala na vseh štirih. "Kako bo tole šele za dol?" me je prešinila misel že, ko smo se drsali proti vrhu, a sem jo raje odgnala, na žalost ne za dolgo.
Po dveh podaljšanih čajih smo se bili namreč prisiljeni spustiti v dolino. Dobesedno. Namesto vrvi smo uporabili vse, kar nam je prišlo pod roke. Ograjo, veje, celo drevesne korenine. Aja, Lovra izvzemam. On je bil danes dvakrat gor in dol, povrhu vsega pa mu niti malo ni šlo v račun, zakaj se midva danes tako obirava. Okej, predvsem jaz. No, saj ... Zdaj pa spi kot klada.
"Lej, ati, tole je kot snowbord. Idealna tehnika za snowbord pravzaprav," je rekel približno 12 let star mulc med podrsavanjem s hriba svojemu fotru, ki se je delal, da je siguren v svoj korak, medtem ko ga je mali prehiteval kot za šalo. "Icebord," sem svoje misli pomotoma izustila naglas. "Ice, ice, baby," mi je odgovoril. Dvanajstletni mulc! Ampak sem se mu morala zasmejati. Če je imel pa prav. Tisto o ledu, namreč. :)
Do konca še: 4 dnevi, 4 naloge. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar