360. dan: Interne

"Sem imel že motovilec v roki, pa sem opazil berivko in sem vzel raje to. In potem je ena ženska za mano isto naredila. Motovilec nazaj, pa berivko v košaro," je razlagal med večerjo. Pogledala sem ga s privzdignjeno obrvjo in nasmeškom. "Gospa, Maja. Starejša. Gospa."

Začela sem se krohotati. Pa kako me lahko en tako bere, no?! Točno je vedel, v kateri del stavka sem se zapičila. 

Obožujem to komunikacijo med nama. Internih for imava že za cel roman. Večina jih ni za v javnost. Tako ali tako so pa verjetno smešne samo nama. Ampak smešne so pa za znoret. 

Nasmejala sem se danes še parkrat. Recimo, ko je - potem, ko sta se z Lovrom pet minut pregovarjala v kopalnici, naj bo vsaj sekundo pri miru - vzel v roke list papirja, nanj napisal LOVRO: današnji datum in - njegove kilograme. Nato pa list z magnetom pritrdil na hladilnik. "Hahaha, pa ti si zmešan. Saj Lovro nima hrane v hladilniku." "Lubi, saj se ni zredil zaradi briket, ampak zaradi tega, kar midva jeva, a štekaš?!" je odvrnil skrajno resno. Moraš ju imeti rad, kajne? :)

Saj res ... Da ne pozabim: Pred tem sem bila tečna za znoret. Če sem se s tem blogom kaj naučila, sem se to, da se v takšnih trenutkih daleč najbolj obnese, da svojo sitno rito spravim pokonci in na svež zrak. Se je treba prisiliti, pomaga pa vedno. Tudi danes je.

Do konca še: 5 dni, 5 nalog. Se beremo jutri.