"Sem razmišljala kaj in kako, da ne bi bilo vedno isto," nam je rekla zadnjič. "Pa sem dobila eno ful poceni ponudbo v termah in se odločila, da vas peljem tja. Malo razvajanja puncam nikoli ne škodi, a ne?" se je nasmehnila. Tako, kot se zna le ona. Ko sem prejle v boršo pakirala kopalke in žlahtno kapljico, sem razmišljala, da moram biti hvaležna za takšne ljudi v svojem življenju. Ki me navdajajo s pozitivno energijo. In ki to energijo odajajo na čisto svojstven način.
Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem ugotovila - predvsem pa, da sem si priznala -, da določeni ljudje v mojem življenju le jemljejo in nič ne dajejo. Najbrž, ker pač nismo kompatibilni. In ko imaš nekoga rad, ga težko izpustiš iz svoje srede. Čeprav sam pri sebi veš, da ni dobro, če človeka skušaš na silo zadržati zase. Zagotovo sem tudi jaz kdaj komu pila energijo. Nehote sicer. Pa vendar. Težko je, a vendar bolje, da se v takšnem primeru poti ločijo.Verjamem, da je vsaka oseba v mojem življenju le toliko časa, da me še kaj nauči. In obratno. Ko nekdo v meni ne vidi več ničesar zanimivega, je bolje, da gre. Ter poišče koga, ki mu to lahko da.
Saška me uči, kako biti drugačen. Izviren. Zabaven. Mil. Odločen. In upam, da tudi ona tako čuti. Da bo tudi ona v meni (še dolgo) srkala navdih. Draga moja, rada te imam - čeprav mi kdaj iz vzgojnih ukrepov spuliš telefon iz rok! ;) Čin-čin in še na mnogo, mnogo, mnogo skupnih dogodivščin. :*
Do konca še: 235 dni, 235 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar